NazajV Župančičevi spominski hiši odkrivajo skrite plasti preteklosti
Prenova bo do leta 2028 ustvarila sodobno kulturno središče, posvečeno enemu najpomembnejših slovenskih pesnikov
Projekt obnove Spominske hiše Otona Župančiča v Vinici: Župančičev svet je v polnem teku. Trenutno v hiši potekajo pomembna restavratorska dela, ki razkrivajo doslej skrite zgodbe stavbe, povezane z življenjem in dediščino velikega slovenskega pesnika. V okviru prve faze prenove so restavratorji pod beležem odkrili precej dobro ohranjene stenske poslikave, ki pričajo o nekdanjem utripu hiše, vzporedno pa že nastajajo vsebine nove interaktivne muzejske razstave in dva nova turistična produkta. Poseben pomen bo prenovljena hiša dobila leta 2028, ko bo ob 150. obletnici pesnikovega rojstva vsa Slovenija praznovala leto Otona Župančiča.
»Ponosni smo, da vsa dela napredujejo po načrtih. Za Občino Črnomelj in Belo krajino ima namreč projekt izjemen strateški, kulturni in razvojni pomen, saj z njim ne ohranjamo le dragocene literarne in zgodovinske dediščine, temveč ustvarjamo sodoben in dostopen prostor, ki bo povezoval kulturo, turizem, lokalne ponudnike in skupnost ter okrepil prepoznavnost Bele krajine kot kulturno-turistične destinacije,« je poudarila vodja projekta Željka Karin Biličič iz projektne pisarne Občine Črnomelj.
Dodala je, da bo prenovljena hiša obiskovalcem ponudila kakovostne vsebine skozi vse leto in tako med drugim prispevala tudi k zmanjševanju sezonskega turizma v Beli krajini. V naslednji fazi prenove se bodo začela tudi gradbeno-obrtniška dela, ki bodo med drugim obsegala sanacijo kletnih prostorov, prenovo pritličja in nadstropja, sanacijo strehe, zamenjavo vrat in oken ter pleskanje notranjih sten. Z ureditvijo klančin, utrjenih poti in drugimi prilagoditvami bo hiša postala dostopnejša tudi za osebe z različnimi oviranostmi. Prenovljena bo tudi okolica hiše, kjer bo urejeno novo prizorišče za kulturne dogodke, koncerte in izobraževalne programe.
Nove vsebine za nove generacije obiskovalcev
Prenova bo ohranitev dediščine povezala s sodobnimi načini njenega doživljanja. Nove tehnologije, med njimi hologrami, umetna inteligenca in virtualna resničnost, bodo Župančičev svet približale predvsem mlajšim obiskovalcem. Kot je poudarila vodja spominske hiše Klaudija Jaketič iz Razvojno informacijskega centra Bela krajina, bo projekt Župančičev svet hišo preobrazil v sodobno kulturno in izobraževalno središče, namenjeno različnim generacijam obiskovalcev; od šolskih skupin, družin z otroki, mladostnikov do upokojencev. »Celotno prvo nadstropje bo posvečeno otroški literarni dediščini Otona Župančiča, posamezne sobe pa bodo poimenovane po njegovih znamenitih pesniških zbirkah.«
Pomemben del projekta sta tudi dva nova turistična produkta. Produkt Čaša opojnosti bo obiskovalcem približal Župančičevo ustvarjanje za odrasle, medtem ko bo produkt Pesnikov svet skozi Otonova očala otrokom omogočil doživljanje pesnikovega sveta na interaktiven način. »Želimo si, da bi hiša postala prostor srečevanja, ustvarjalnosti in vnovičnega odkrivanja Župančičeve dediščine. Pomembno se nam zdi tudi sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, umetniki in ponudniki, saj želimo, da bi celoten kraj dihal s to hišo,« je poudarila Klaudija Jaketič in dodala: »Oton Župančič je bil človek širokih obzorij, izjemen ustvarjalec in velik mojster slovenskega jezika. Želimo si, da bi obiskovalci skozi prenovljeno hišo začutili njegovo ustvarjalnost, življenjski optimizem in pomen, ki ga ima za slovensko kulturo še danes.«
Od Francinove gostilne do kulturnega spomenika
Spominska hiša Otona Župančiča stoji na mestu pesnikove rojstne hiše, katere zgodovina sega v prvo polovico 19. stoletja. Njen lastnik je bil Otonov ded Franc Malič (po domače Francina), podjeten trgovec in gostilničar, ki je hišo prezidal in razširil. Prav tu se je leta 1878 rodil Oton Župančič. Domačijo sta zaznamovala dva velika požara, drugi, ki je izbruhnil leta 1888, je rojstno hišo dokončno uničil. Na njenem mestu so pozneje postavili domačijo viniškega učitelja Franja Lovšina, leta 1951 pa je bil v njej urejen eden prvih slovenskih literarnih muzejev.
Kaj se skriva pod številnimi nanosi beleža?
Spominsko hišo Otona Župančiča so te dni zasedli restavratorji, ki razkrivajo doslej skrite zgodbe stavbe, povezane z življenjem in dediščino velikega slovenskega pesnika. Restavratorska ekipa pod vodstvom Luke Bogovčiča iz podjetja Triptih, restavratorski atelje Bogovčič, je v šestih sobah prvega nadstropja izvedla obsežno sondiranje sten. Med odstranjevanjem poznejših nanosov beleža so odkrili številne dekorativne poslikave, izdelane s šablonami in pozneje valjčki.
»Sledi poslikav smo odkrili v vseh šestih sobah. Zaradi njihove ohranjenosti in zahtevnosti raziskav smo izvedli več kot 200 sond, kar je za takšen objekt precejšnje število. Naš cilj ni le odkrivanje, ampak tudi dokumentiranje in ohranjanje teh plasti za prihodnje rodove,« je pojasnil Luka Bogovčič. Čeprav ne gre za monumentalne freske, so različni cvetlični motivi, medaljoni in večbarvni dekorativni vzorci pomemben del zgodovine hiše in lokalnega prostora. Pričajo namreč o estetskem okusu in višjem družbenem položaju nekdanjih lastnikov. »Ko odstranimo poznejše sloje, se pred nami odprejo zgodbe ljudi, ki so tukaj živeli, in kažejo, da je bila hiša za svoj čas bogata in arhitekturno izstopajoča. Takšne najdbe pomembno dopolnjujejo razumevanje prostora in njegove zgodovine,« je dodal Luka Bogovčič.
Besedilo in fotografije: Kreativna baza
Projekt sofinancira Evropska unija v sklopu Programa Evropske kohezijske politike.
