Črni močeril v Beli krajini po 40 letih od odkritja k čistejšemu habitatu

Jamarski klub Novo mesto in Jamarski klub Krka sta v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave minulo soboto v Dobličah izvedla javno predstavitev z naslovom »Grehi preteklosti: Čiščenje onesnaženih jam v Beli krajini«, ki se je je udeležilo okoli 50 obiskovalcev.

Po ocenah jamarjev je na območju treh belokranjskih občin več kot 200 onesnaženih jam, v katerih je odloženih več kot 1.200 m³ odpadkov. Posebej zaskrbljujoče je, da se velik delež teh jam nahaja na območjih z najvišjo stopnjo varstva – v ekološko pomembnih območjih, na območjih Nature 2000 ter v zavarovanih območjih. Hkrati gre za kraška zaledja, ki so pogosto opredeljena tudi kot vodovarstvena območja, saj predstavljajo ključni vir pitne vode za prebivalce Bele krajine.

Pritiski na kraške vodonosnike in podzemne habitate so večplastni. Izhajajo iz neustrezne kmetijske prakse, razpršene poselitve, pomanjkljive komunalne opremljenosti, nelegalnega odlaganja odpadkov ter posledic podnebnih sprememb. Njihove posledice se posebej izrazito odražajo v primeru habitata črnega močerila (Proteus anguinus parkelj), endemične in izjemno redke vrste, ki je razširjena na zelo omejenem območju, velikem približno 3 km², na stiku Črnomaljskega ravnika in Poljanske gore, vplivno območje pa obsega okoli 100 km².

Črnega močerila so pred štiridesetimi leti odkrili v izviru Dobličice, ki je hkrati tudi najpomembnejši vodni vir za oskrbo Bele krajine s pitno vodo. Najpomembnejša znana lokaliteta vrste je sicer na območju Jelševnika, kjer deluje tudi informacijski center, namenjen ozaveščanju javnosti.

Z namenom zmanjševanja okoljskih pritiskov na črnega močerila in vire pitne vode so jamarji v sodelovanju s podporniki pripravili več projektov čiščenja onesnaženih jam. Jamarski klub Krka je na pobudo Zavoda RS za varstvo narave v oktobru in novembru 2025 očistil sedem jam na širšem območju Črnomaljskega ravnika in vznožja Poljanske gore. Skupno so odstranili približno 8 m³ odpadkov, med katerimi so bili tudi nevarni odpadki, kot so kemikalije in zdravila, pa tudi kadavri, živalske kosti, elektronski ter raznovrstni plastični odpadki.

Jamarski klub Novo mesto je medtem pripravil obsežen projekt »PROTEctUS – Čiščenje in varovanje jamskih habitatov za zaščito črnega močerila«, ki je bil med 62 prijavljenimi projekti izbran kot najboljši na trajnostnem razpisu Obet za planet, ki ga razpisuje podjetje GEN-I. Projekt je usmerjen v zaledje izvira Dobličice, kjer je bilo na podlagi podatkov Katastra jam prepoznanih kar 35 onesnaženih jam. Med oktobrom in decembrom 2025 so jamarji podrobno popisali stanje onesnaženosti, manj onesnažene jame pa tudi že očistili. V preteklem letu so tako očistili 28 jam in iz njih odstranili približno 10 m³ odpadkov.

V letošnjem letu načrtujejo zahtevnejše čistilne akcije, v okviru katerih želijo iz sedmih jam odstraniti še dodatnih 30 m³ odpadkov. Projekt pa se ne osredotoča zgolj na fizično čiščenje jam, temveč tudi na vključevanje lokalne skupnosti. Aktivnosti se širijo prek izobraževalnih delavnic, javnih predstavitev ter obveščanja različnih deležnikov prek medijev in poročil s terenskih akcij. V zaključni fazi projekta je predvidena tudi priprava izobraževalnih video vsebin o pomenu čiščenja jam za varstvo okolja in skupnosti.

Sodelovanje jamarskih društev, strokovnih institucij in podpornih organizacij predstavlja pozitiven primer soočanja z nelegalnim odlaganjem odpadkov v slovenskih jamah ter odzivanja na najakutnejše okoljske probleme kraških območij. Le s skupnim delovanjem, strokovnim znanjem ter podporo lokalne skupnosti in države bo mogoče sistematično pristopiti k reševanju problema onesnaženosti, ki v Sloveniji ogroža vsaj 3.000 jam.

Vir: Jamarski klub Novo mesto