NazajKmetijstvo: Škode po divjadi in izplačevanje odškodnin
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živalske vrste (rjavi medved, volk, ris, bober itd.) sta pristojna Ministrstvo za okolje in prostor in Agencija RS za okolje. Katere so zavarovane prostoživeče živalske vrste pa določa Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386) .
Pri odškodninah za škodo, ki jo povzročijo živali tako ločimo:
- odškodnine za škodo po divjadi na lovni površini
- odškodnine za škodo po divjadi na ne lovni površini
- odškodnine za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živalske vrste.
Vendar pa se odškodnina v vseh primerih izplača le, če je bilo premoženje predhodno že zavarovano z določenimi zaščitnimi ukrepi. Pogoji za izplačevanje odškodnin in ustrezni načini varovanja premoženja so opredeljeni v:
- Pravilniku o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju (Uradni list RS, št. 74/05) http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6741 in
- Navodilih za ravnanja v zadevah uveljavljanja odškodninski zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih vrst (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike-zveri/53568b1a0e/navodilo_uveljavljanje_odskodninskih_zahtevkov_15.pdf ).
Preprečevanje škod po divjadi
Za preprečevanje škod od divjadi so na voljo biološke in tehnične metode. Biološke metode uporabljajo predvsem lovci, tehnične pa lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Biološke metode preprečevanja škod:
- ohranjanje in izboljševanje prehranskih možnosti za divjad (urejanje grmišč in pasišč v gozdu, sadnja plodonosnega drevja, vzdrževanje vodnih virov itd.);
- krmljenje divjadi na urejenih krmiščih in
- odstrel divjadi.
Tehnične metode preprečevanja škod:
- mehanična zaščitna sredstva za ograditev površin;
- vizualna zaščitna sredstva (strašila), svetlobna zaščitna sredstva (kurjenje ognja, svetleči predmeti), zvočna in kemična zaščitna sredstva (slab vonj in okus), električna zaščitna sredstva (električni pastir).
1. Uveljavljanje odškodnine za škodo po divjadi na lovni površini
Za škodo odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh in nastanka škode leto pisno prijaviti upravljavcu lovišča. Obrazec vloge je v prilogi, na voljo pa je tudi na spletni povezavi. V prilogah spodaj so tudi kontaktni podatki upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom za prijavo škode, ki pa so dostopni tudi na spletnih povezavah:
- Seznam lovskih družin upravljavk lovišč https://www.lovska-zveza.si/lzs/clanice-lzs/lovske-druzine-upravljavke-lovisc/seznam-lovskih-druzin-upravljavk-lovisc/
- Seznam lovišč s posebnim namenom https://www.lpn.si/o-lpn/kontakt/
Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec škodo pisno prijavi komisiji. Komisija ima sedež na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.
Oškodovanec je upravičen do odškodnine:
- za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije z revalorizacijo v višini letne inflacije;
- za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture in razliko v vrednosti pridelka med uničeno in novo kulturo;
- za pokončano domačo žival v višini cene enakovredne domače živali, povečano za stroške zaradi nakupa živali;
- za poškodovano domačo žival v višini stroškov zdravljenja, povečano za višino izgube zaradi izpada ali odloga vzrejnega cilja;
- za ostale vrste škode, v višini, ki jo oceni izvedenec z ustreznega področja.
2. Uveljavljanje odškodnine za škodo po divjadi na nelovni površini
Za škodo na nelovnih površinah (parki, naselja, vrtovi, igrišča, ceste, sprehajališča, itd.) odgovarja Republika Slovenija. Za škodo po divjadi na nelovni površini šteje vsa škoda, ki jo divjad povzroči neposredno površini oziroma stvareh, ki so trajno spojene s površino. Na ministrstvu ne izplačujemo odškodnin za pokončane kokoši/race/purane/golobe in druge živali, za poškodovano folijo za silažne silose, silažo, silažne bale, za poškodovane avtomobile in podobno.
Škodo mora oškodovanec prijaviti v treh dneh od nastanka škode na krajevno pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Obrazec za vlogo ni predpisan, vlogo lahko napišete sami in jo oddate na krajevno pristojno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.
V vlogi navedite:
- da gre za prijavo škode od divjadi na nelovnih površinah,
- svoje kontaktne podatke,
- lokacijo škode z imenom katastrske občine in številko parcele,
- kratek opis škode.
Če se oškodovanec in pooblaščenec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje prijavo škode na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.
Izračun odškodnine je enak kot pri škodi na lovni površini.
3. Odškodnina za škodo na premoženju zaradi zavarovane vrste živali (rjavi medved, volk, in drugi)
Za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali prostoživečih zavarovanih vrst, je možno zahtevati odškodnino.
Do odškodnine so upravičeni oškodovanci, ki poskrbijo za varovalne (zaščitne) ukrepe na svojem premoženju tako, da ravnajo kot dober gospodar in na svoje stroške naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Načine ustreznega varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev škode za posamezne živalske vrste določa Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode na premoženju.
Prijava in opis škodnega dogodka na premoženju zaradi zavarovane vrste živali
- Oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kjer je nastopil škodni dogodek in nato zavarovati kraj nastanka škode.
- Pooblašcena oseba ZGS roku dveh dni po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik.
- Oškodovanec ali pooblaščenec ZGS lahko k ogledu povabita tudi druge osebe, npr. predstavnike lovskih organizacij, policije, inšpekcij, Biotehniške fakultete, strokovnjake KGZS, izvedence za posamezna področja ipd. To so udeleženci ogleda.
- V primeru, da pri ogledu sodelujejo udeleženci ogleda iz prejšnje točke in njihovo delovanje ni v okviru izvajanja javne službe, je zavezanec za plačilo njihovih storitev tisti, ki jih je povabil, pri čemer se šteje, da strokovnjaki KGZS sodelujejo pri ogledu v okviru izvajanja javne službe. Če se v postopku ugotovi, da je bila prijava škode upravičena, oškodovanec od ministrstva lahko zahteva povračilo stroškov, ki so nastali v postopku ugotavljanja škode.
Pooblaščenec ZGS in oškodovanec se lahko na podlagi ogleda kraja škodnega dogodka takoj ali v roku 8 dni od prijave škode sporazumeta o višini odškodnine, največ do višine določene z Lestvico za ocenjevanje škod. V primeru ostalih materialnih škod, ki niso določene z Lestvico, pa se do višine 450 EUR lahko sporazumeta sama. V primeru, da se oškodovanec in pooblaščenec ZGS ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec na Ministrstvo za okolje in prostor posreduje odškodninski zahtevek z vlogo.
Seznam pooblaščencev za ocenjevanje škod, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih vrst je dostopen na spletni povezavi.
Možnosti sofinanciranja ukrepov za preprečevanje škode, ki jo povzročajo velike zveri
Ministrstvo za okolje in prostor oškodovancem sofinancira izvedbo ukrepov (nakup opreme) za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri.
Predmet sofinanciranja je oprema za varovanje z visokimi mrežami in varovanje z večžično elektroograjo.
Varovanje z visokimi elektromrežami
Oprema za varovanje s pomočjo visokih elektromrež se sofinancira za varovanje drobnice in drugih pašnih živali, premičnih čebelnjakov, sadovnjakov in drugega premoženja, ki se varuje prehodno ali sezonsko.
Značilnosti varovanja:
- višina elektromreže vsaj 160 cm,
- najmanjši obod obore je 300 metrov (velja za varovanje pašnih živali),
- največji obod obore je 500 metrov (velja za varovanje pašnih živali).
Varovanje z večžično elektroograjo
Za varovanje stacionarnih čebelnjakov se sofinancira nakup opreme za varovanje s pomočjo večžične elektroograje.
Značilnosti varovanja:
- ograja sestavljena iz najmanj 6 linij pocinkanih žic,
- višina ograje vsaj 150 cm,
- debelina pocinkane žice vsaj 1,5 mm,
- najnižja žica največ 15 cm od tal, da medved ne poskuša ograje spodkopati,
- koli oz. stebri morajo biti stabilni,
- izolatorji nameščeni na zunanji strani kolov oz. stebrov,
- z elektriko morajo biti opremljena tudi vrata oz. vhodni del ograje.
Kako do sofinanciranja?
Vlogo (v prilogi) za sofinanciranje lahko oddajo fizične ali pravne osebe (oškodovanci), ki so jim velike zveri povzročili škodo na premoženju in so na primeren način kot dober gospodar naredili vse potrebno, da obvarujejo svoje premoženje pred nastankom škode.
Oškodovanec izpolni obrazec vloge in v njem opiše škodo, ki mu je bila povzročena, ter na seznamu navede opremo, ki jo bo nabavil v okviru sofinanciranja.
Oškodovanec pridobi predračun za opremo, ki jo je navedel v vlogi. Oprema mora ustrezati tehničnim specifikacijam, ki so zapisane v vlogi, izvedba ukrepov pa mora ustrezati zgoraj navedenemu opisu značilnosti varovanja.
Oškodovanec pošlje izpolnjen obrazec vloge in predračune za opremo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana.
Ministrstvo preveri upravičenost oškodovanca do sofinanciranja ter na podlagi prejete vloge, v kolikor so izpolnjeni pogoji, pripravi tripartitno pogodbo o sofinanciranju izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, med oškodovancem, Zavodom za gozdove Slovenije (Zavod) in ministrstvom.
Po sklenitvi pogodbe oškodovanec izvede ukrep (nabavi in postavi opremo) v rokih, ki so navedeni v pogodbi.
Ko oškodovanec izvede ukrep, o tem obvesti pristojno območno enoto Zavoda. Uslužbenec Zavoda nato izvede pregled ukrepa in pripravi zapisnik.
Po opravljenem ogledu Zavoda oškodovanec pošlje na ministrstvo zahtevek za izplačilo ukrepa, ki mu priloži kopijo računa za nabavljeno opremo.
Posredovanje zahtevka za izplačilo skupaj z zapisnikom in računom na ministrstvo je pogoj za izplačilo sofinanciranega deleža za nakup opreme.