Črnomelj, Tschernembl

Janez Weiss, udz

Že tisočletja se prepletajo usode na ozkem, med dvema rekama vpetem pomolu, kjer stoji Črnomelj. Najstarejše naselje je na območju Črnomlja nastalo že v času pozne bronaste dobe (1250-750 pr. n. št.) in se razvijalo skozi železni dobi vse do osvajalskih pohodov Oktavijana Avgusta in Tiberija v času med 35 pr. n. št. in 9 n. št., ko je bilo uničeno. Uničenju je sledila selitev naselbinskega jedra na sosednji »Loški okljuk«, od koder se je v negotovih časih pozne antike, med prodori Gotov in Hunov v letih 378 in 452, naselbina zopet preselila na mestni pomol in se obdala z visokim obzidjem. Od sredine 4. st. je bilo v tem prostoru prisotno krščanstvo. Zgodnjekrščansko cerkev v poznoantični naselbini je krasil čudovit mozaik, ki jasno govori o bogastvu in stikih naselbine. Uničena je bila med leti 580 in 620, ko so tudi skozi prostor današnje Bele krajine prodirali Avari in Slovani, nakar se je za več stoletij življenje zopet umaknilo z mestnega pomola. Šele v času med 9. in 11. st. je nastala, nedvomno na ostankih starejše antične naselbine, nova, slovanska naselbina, katere ime je bilo Črnomelj.

Črnomelj je prvič omenjen v pisnih virih leta 1228 in tedaj je tudi stopil v zgodovino. Naselje je bilo skrito za gradom, rodovno hišo gospodov Črnomaljskih (von Tschernembl) in se hitro razvijalo v trgovsko in upravno središče dežele. Že pred letom 1277 je Črnomelj dobil trške pravice, v njem pa so deželni gospodje izstavili več listin. Prvi znani župan Črnomlja je leta 1390 omenjeni Ožbolt (Oswald richter), vendar so mestecu že od nastanka načelovali po prastari navadi zadnji dan meseca junija voljeni župan, starešina in mestni svet, ki so skrbeli za mesto in njega blagostanje. Življenje mesteca vpetega med bregove rek, grad in komendo križnikov je teklo počasi, le v nemirnih 15. in 16. st. so na njegovem obzidju Turki večkrat neuspešno lomili kopja. Po letu 1559 se je tudi v Črnomlju pojavil protestantizem in v tridesetih letih delovanja pridigarjev in protestantske šole je mesto postalo povsem protestantsko. Najstarejši znani požar je izbruhnil leta 1586, sledil pa mu je še požar leta 1744. Oba sta močno prizadela mesto ter njega prebivalce.

Šele v 19. st. se je Črnomelj ponovno pričel razvijati v regionalno središče s pripadajočimi uradi sodišča in uprave. Leta 1868 je nastala slovenska čitalnica, 1874 so se organizirali gasilci, 1890 je bila odprta nova mestna šola in 1914 ga je dosegla železnica. Povezan z ostalo Slovenijo se je Črnomelj na začetku 20. st. naglo moderniziral. Ob izbruhu 2. sv. vojne ga je 13. aprila 1941 okupirala Italija in ga držala vse do kapitulacije, ko je postal Črnomelj središče osvobojenega ozemlja in tako središče svobodne Slovenije. Prav v njem je potekalo 18. in 19. februarja 1944 zasedanje SNOS ter se razvili glavni uradi nove, svobodne države. V povojnem času se je Črnomelj razvil v pravo središče Bele krajine in to mesto ima še dandanes.